Hiša kulture v Pivki, 2. februar ― osebna razstava Erik Mavrič: V izobilju7. – 28. 2. 2025 otvoritev 7. 2. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Erik Mavrič je v slovenskem umetnostnem prostoru znan po svojih monumentalnih delih, v katerih se ukvarja z eksistencialno tematiko in v tem okviru še posebej z razmerjem med posameznikom in svetom. Kar povezuje vsa ta dela, naj gre za prepis svetopisemskega besedila na odrabljeno embalažo, pozlatitev 400 kg kruha, poslikavo galerije z barvico, portretiranje 325-ih kamenčkov na lesene ploščice ali preris zvezdnatega neba s kemičnim svinčnikom na časopisni papir je v osnovi preprost, a dolgotrajen, enoličen in ponavljajoči se postopek njihovega nastajanja. Umetnik je vsako od njih ustvarjal več mesecev ali celo let, iz povsem običajnih materialov in s pripomočki najširše rabe. S tem, ko je ustvarjanje tesno prepletel s svojim vsakdanjim okoljem in običajnim življenjem, pa je vanj vnesel eksistencialno komponento. Podobno velja tudi za njegove risbe velikih formatov, ki jih ustvarja na različnih nosilcih, papirju, lesu ali gips ploščah, vendar vselej z ogljem. Umetnik je to tehniko izbral predvsem zato, ker nosi v sebi eksistencialno prvinskost; ne samo, da je oglje prva snov, ki jo je človek uporabljal za ustvarjanje, kot dokazujejo prazgodovinske stenske poslikave, ampak tudi na materialni in formalni ravni izraža krhkost in minljivost življenja. Izhodišče za nastanek risbe je motiv, ki ga umetnik vzame iz svojega vsakdana ali sanj, ga prenese na podlago, nato pa sledi asociacijam, ki ga vodijo do drugega, tretjega, četrtega in tako dalje, dokler se ne izriše celota. Risba torej ne nastaja po nekem vnaprejšnjem načrtu, ampak postopno, kot niz motivov, ki asociativno vznikajo drug za drugim iz neporisanega ozadja. Umetnik na tej poti sledi notranji psihološki napetosti, zato podobe, ki se postopoma izvijejo iz njegove (pod)zavesti, večinoma preveva odtujenost, nelagodje ali tesnoba. Četudi smo nelagodja ob njegovih risbah vajeni, se v najnovejših to stopnjuje do

Center in Galerija P74, 28. januar ― Foto: Arhiv Galerije P74 Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. z veseljem objavlja javni razpis za Nagrado skupine OHO 2025 – osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 40. leta starosti. Vljudno vabimo umetnike, institucije, organizacije, da se prijavijo oziroma, da prijavijo umetnice in umetnike, ki delujejo na področju sodobne vizualne umetnosti v medijih risbe, slikarstva, kiparstva, instalacije, videa, novih medijev, performansa. Prispele prijave bo pregledala strokovna žirija in izbrala štiri nominirance nagrade. Razpis za nagrado je odprt do vključno 12. 3. 2025.  Nagrado skupine OHO razpisuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Ljubljana, v sodelovanju z Residency Unlimited, New York in Trust for Mutual Understanding, New York. Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade enajstih evropskih držav. Več o Nagradi skupine OHO 2025 in pogojih razpisa _____ Strokovna žirija v sestavi Miha Colner (kustos, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki)), Michaela Stock (Galerija Michaela Stock, Dunaj), Matej Stupica (umetnik, Ljubljana) in Janka Vukmir (Institut za sodobno umetnost, Zagreb). Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Aktiven je kot predavatelj in pisec na področju fotografije, grafike in gibljive slike. V letih 2017 – 2020 je bil zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, med leti 2006 – 2016 pa v Galeriji Photon. Matej Stupica (1987) je umetnik, ki deluje na številnih področjih umetnosti: instalacije, risbe, predstave, knjige umetnika, slike, stripe, ilustracije, zvočne izdaje. Leta 2014 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 2006 objavlja ilustracije v Dnevnikovem Objektivu. Od leta 2012 deluje tudi v tandemu z umetnico Lenko Đorojević